Podnebna prevara
Podrobnosti izdelka
Nekatere ljudi lahko vedno zavedeš; vse ljudi lahko občasno zavedeš; vseh ljudi pa ne moreš večno zavajati.
Abraham Lincoln
Podnebna prevara na sistematičen način razkriva metodološke napake znanstvenikov, njihove manipulacije s podatki in vlogo medijev pri ustvarjanju globalne panike. Avtor pojasni delovanje zelenih lobijev ter analizira kdo služi z zelenimi tehnologijami. Pri tem skuša ovrednotiti njihov resničen prispevek k zmanjševanju škodljivih izpustov v okolje. Tezo, da se naš planet v resnici ohlaja in smo nekje na poti k naslednji ledeni dobi, podkrepi z vrsto znanstveno podprtih dokazov.
Knjiga ni znanstveno delo, je pa
odlično orožje, če se znajdete v krogu
znancev, ki brez pomisleka verjamejo
v teorije o podnebnih spremembah.
Enako prav vam bo prišla, če se boste
srečali s politiki, ki želijo zaradi
prepričanja o katastrofalnosti podnebne
grožnje deliti velike vsote (vašega) denarja
in vas dodatno obdavčiti. Tudi z
njihovimi argumenti boste zlahka držali
korak. Ne zato, ker bi bila v knjigi vsa
resnica, ampak zato, ker tudi oni sami o
celi zadevi ne vedo veliko več od vas.
Janez Šušteršič, Pogledi
Iz vsebine:
- Analitiki podnebnih indikatorjev v NASA Goddard in na univerzi Columbia so še leta 1990 globalne temperaturne trende računali na podlagi meritev s 6000 postaj – do leta 2009 pa so število upoštevanih virov zmanjšali na 1500; »zgolj slučajno« so izpadle postaje na višjih lokacijah ter bolj na severu, torej tiste, ki so kazale nižje temperature.
- Ruski inštitut za ekonomske analize (IEA) ugotavlja, da je center Hadley iz ruskih vremenskih podatkov selektivno izbral le meritve iz mest v evropskem delu, izpustil pa veliko večino Sibirije; zato lahko AR4 zaključi, da se temperature v Rusiji dvigujejo – čeprav izvorni podatki čez celotno ozemlje kažejo stagnacijo.
- Kako je potem mogoče trditi, da je ogrevanje ozračja po letu 1975 nesporno posledica človeških izpustov toplogrednih plinov, če je podnebje doživljalo enako stopnjo ogrevanja ob koncu 19. stoletja, ko še ni bilo avtomobilov, klimatskih naprav, hladilnikov in je živelo na vsej Zemlji štirikrat manj ljudi kot danes?
- IPCC svari pred katastrofalnimi posledicami dviga morske gladine, ker naj bi se zaradi ogrevanja stopili ledeniki. Vendar meritve kažejo le, da morska gladina raste in upada v 10-letnih ciklih (in to zaradi termične ekspanzije, ne zaradi dodatne vode od taljenja ledenikov) in da v 20. stoletju ni mogoče opaziti nobene pospešene rasti.
- Ikona zagovornikov antropogenega ogrevanja Al Gore je, med drugim, partner investicijskega podjetja Kleiner, Perkins, Caufield and Byers, ki se specializira za vlaganja v »zelene tehnologije«. Podjetje ima tudi večinski delež v kalifornijski firmi Silver Spring Networks, ki je samo oktobra 2009 dobila 560 milijonov USD državnih sredstev za razvoj učinkovite rabe energije in ji analitiki obetajo izredno rast.
- Denar ni samo papir (danes bolj številke v računalniku), je ekvivalent človeškega dela in energije. Danes, ko imamo predvsem na račun
(zaenkrat še zadostnih) zalog fosilnih goriv nekaj viška, ga države razmetavajo za razvoj tehnologij, ki k preživetju naše civilizacije ne morejo ničesar prispevati. Da o koristnosti že danes milijardne industrije za zajem in skladiščenje CO2 niti ne govorimo. In tako – v korist dobička maloštevilnih »zelenih podjetnikov« − vlade ne zapravljajo le našega skupnega premoženja, ampak tudi našo bodočnost.
Abraham Lincoln
Podnebna prevara na sistematičen način razkriva metodološke napake znanstvenikov, njihove manipulacije s podatki in vlogo medijev pri ustvarjanju globalne panike. Avtor pojasni delovanje zelenih lobijev ter analizira kdo služi z zelenimi tehnologijami. Pri tem skuša ovrednotiti njihov resničen prispevek k zmanjševanju škodljivih izpustov v okolje. Tezo, da se naš planet v resnici ohlaja in smo nekje na poti k naslednji ledeni dobi, podkrepi z vrsto znanstveno podprtih dokazov.
Knjiga ni znanstveno delo, je pa
odlično orožje, če se znajdete v krogu
znancev, ki brez pomisleka verjamejo
v teorije o podnebnih spremembah.
Enako prav vam bo prišla, če se boste
srečali s politiki, ki želijo zaradi
prepričanja o katastrofalnosti podnebne
grožnje deliti velike vsote (vašega) denarja
in vas dodatno obdavčiti. Tudi z
njihovimi argumenti boste zlahka držali
korak. Ne zato, ker bi bila v knjigi vsa
resnica, ampak zato, ker tudi oni sami o
celi zadevi ne vedo veliko več od vas.
Janez Šušteršič, Pogledi
Iz vsebine:
- Analitiki podnebnih indikatorjev v NASA Goddard in na univerzi Columbia so še leta 1990 globalne temperaturne trende računali na podlagi meritev s 6000 postaj – do leta 2009 pa so število upoštevanih virov zmanjšali na 1500; »zgolj slučajno« so izpadle postaje na višjih lokacijah ter bolj na severu, torej tiste, ki so kazale nižje temperature.
- Ruski inštitut za ekonomske analize (IEA) ugotavlja, da je center Hadley iz ruskih vremenskih podatkov selektivno izbral le meritve iz mest v evropskem delu, izpustil pa veliko večino Sibirije; zato lahko AR4 zaključi, da se temperature v Rusiji dvigujejo – čeprav izvorni podatki čez celotno ozemlje kažejo stagnacijo.
- Kako je potem mogoče trditi, da je ogrevanje ozračja po letu 1975 nesporno posledica človeških izpustov toplogrednih plinov, če je podnebje doživljalo enako stopnjo ogrevanja ob koncu 19. stoletja, ko še ni bilo avtomobilov, klimatskih naprav, hladilnikov in je živelo na vsej Zemlji štirikrat manj ljudi kot danes?
- IPCC svari pred katastrofalnimi posledicami dviga morske gladine, ker naj bi se zaradi ogrevanja stopili ledeniki. Vendar meritve kažejo le, da morska gladina raste in upada v 10-letnih ciklih (in to zaradi termične ekspanzije, ne zaradi dodatne vode od taljenja ledenikov) in da v 20. stoletju ni mogoče opaziti nobene pospešene rasti.
- Ikona zagovornikov antropogenega ogrevanja Al Gore je, med drugim, partner investicijskega podjetja Kleiner, Perkins, Caufield and Byers, ki se specializira za vlaganja v »zelene tehnologije«. Podjetje ima tudi večinski delež v kalifornijski firmi Silver Spring Networks, ki je samo oktobra 2009 dobila 560 milijonov USD državnih sredstev za razvoj učinkovite rabe energije in ji analitiki obetajo izredno rast.
- Denar ni samo papir (danes bolj številke v računalniku), je ekvivalent človeškega dela in energije. Danes, ko imamo predvsem na račun
(zaenkrat še zadostnih) zalog fosilnih goriv nekaj viška, ga države razmetavajo za razvoj tehnologij, ki k preživetju naše civilizacije ne morejo ničesar prispevati. Da o koristnosti že danes milijardne industrije za zajem in skladiščenje CO2 niti ne govorimo. In tako – v korist dobička maloštevilnih »zelenih podjetnikov« − vlade ne zapravljajo le našega skupnega premoženja, ampak tudi našo bodočnost.
Dodatne informacije
| Avtor | Mišo Alkalaj |
